animacija.gif
ZDRU?ENJE KR??ANSKIH POSLOVNE?EV SLOVENIJE

Simpozij ob 50-letnici smrti Konrada Adenauerja

Ob 50 letnici smrti Konrada Adenauerja, simpozij.
Na sliki Davor Ivo Stier, podpreds. hrvaške vlade in hrvaški zunanji minister.

Hrvaška pisarna sklada Konrad Adenauer Stiftung, ki pokriva tudi Slovenijo in s katero sodeluje tudi ZKPS, je dne 19. aprila 2017 v hotelu Westin Zagreb organizirala simpozij ob 50-letnici smrti Konrada Adenauerja, prvega nemškega kanclerja po II. svet. vojni in ustanovitelja sklada Konrad Adenauer Stiftung. Simpozija se je kot predstavnik ZKPS udele?il njen predsednik, Drago Rudel.

Program simpozija z naslovom »Krš?ansko demokratsko politi?no izobra?evanje za zdru?eno Evropo« je v priponki.

 

Nekaj poudarkov iz predavanj

Dr. Michael Lange, direktor KAS, Zagreb

Ni krš?anskih politikov, pa? pa odgovorni politiki, ki zajemajo iz krš?anskih vrednot.

Smo povezani s RKC, vendar nismo isto, eno, le delimo vrednote.

 

Sre?ko Prusina, ravnatelj Zakladne uprave Zaklade hrvatskog dr?avnog zavjeta:

»Kje so današnje vrednote nekdanje Evrope?«

  • krš?anski temelji Evrope niso zapisani v ustavi Evrope
  • Venec 12-tih zvezd v zastavi Evrope je iz krone Device Marije

 

Davor Ivo Stier, podpreds. hrvaške vlade in hrvaški zunanji minister:

  • Konrad Adenauer in Schuman so gradili Evropo na svojih krš?anskih na?elih.
  • Prvotno ime KAS je bilo Društvo za krš?ansko-demokrati?no izobra?evanje in delo.
  • Krš?anska demokracija ni domena katoliške cerkve, pa? pa je last dr?avljanov, ki so verniki.
  • Danes opa?amo na strani evropske krš?anske demokracije dva procesa: a) koketiranje z levico in b) Krš?anska demokracija se ve?e na nacionalno identiteto. To daje mo?nost za nacionalizme.
  • Krš?anska demokracija brez krš?anstva nima perspektive.
  • Samo, ?e imaš lastno identiteto, lahko sprejemaš drugega (Angela Merkel: »Ni problem, da musliman v Nem?ija dobro pozna koran, pa? pa to, da evropski dr?avljani ne poznajo Sv. pisma.«

 

Marie Luise Doett, poslanka v Bundestagu, predsednica Zdru?enja katoliških delodajalcev Nem?ije (BKU):

»Krš?ansko demokratsko politi?no izobra?evanje za zdru?eno Evropo«

  • Politi?no izobra?evanje vedno bolj potrebno za delovanje Krš?anska demokracija, za dialog in sodelovanje.
  • KAS v Bonnu, Berlinu, ima tudi 100 pisarn po svetu.

 

Dr. Alexander Brakel, namestnik oddelka za znanost, Arhiva za Krš?ansko demokracijo pri KAS

»Politi?ne smernice Konrada Adenauerja«

Konrad Adenauer je pri?el uvajati socialno-tr?no gospodarstvo. To je sedaj postal gospodarski ?ude? Nem?ije. Drugi so se prizadevali za krš?anski socializem, ?esar niso sprejeli. Naslednja temeljna odlo?itev: obvladovanje preteklosti nacional socializma in z njim povezanih zgodovinskih dejstev. Pripadniki nacional socializma so bili tudi strokovnjaki, ki jih je Konrad Adenauer potreboval. Z izob?enjem bi si tudi ustvaril radikalno politi?no stranko. Konrad Adenauer je delal z Ben Gurionom iz Izraela in dosegel, da je Nem?ija pla?ala ?idom vojno odškodnino. To je naredil brez podpore v lastni stranki, vendar s podporo SDP.

 

Prof.dr. Mladen Puškari?, Sveu?ilište v ZG

»Konrad Adenauer za današnjo zdru?eno Evropo«

  • Konrad Adenauer bil ?upan v Koelnu, bil je tudi prakti?en vernik
  • Po 1. svet. vojni je ustanovil polit. stranko Zentrum. Tedaj je bila Weimerska republika.
  • Po 2. sv. vojni je delal v britanski okupacijski coni
  • Nem?ija mora postati evropska in evropsko povezana
  • Jean Monet je pravi o?e Evrope, ne Schuman, ker je imel podporo ZDA.
  • Proces integracije Evrope se je za?el 1948
  • Konrad Adenauer potreben še danes, da poka?e politi?ni sredini, kako se je potrebno boriti za Nem?ijo in Evropo. Pokazal je, kako ima rad svojo dr?avo, demokracijo in je spoštoval svoje sosede.

 

PANELNA DISKUSIJA (na sliki od leve proti desni)

  • Prof. Zoran Jaši?, bivši veleposlanik HR v Nem?iji
  • Danijel Glun?i?, društvo Hrvaška-Nem?ija prijateljstva
  • Dr. Alexander Brakel
  • Prof.dr. Mladen Puškari?, Sveu?ilište u ZG
  • Ante Gavranovi?, prvi predsednik Hrvaškega društva novinarjev

Gavranovi?: Hrvaška je uni?ila vrednote npr. dru?ino, spoštovanje, ni pa jih nadomestila z novimi

Puškari?: Evropa je v krizi vse od svojega nastanka, enkrat je ve?ja, drugi? manjša. Kriza je posledica 30 letne opustitve evropskih demokrati?nih vrednot. Hrvaška ?ivi dvojno ?ivljenje: mediji, ki propagirajo vrednote, ki niso tradicionalne in na drugi strani polne cerkve, ki demonstrirajo, da ljudje še vedno cenijo tradicionalne vrednote. Hrvatom se prek medijev podtika druga?na realnost, kot je dejanska. Hrvaška je medijsko izpostavljena bombardiranju, ki Hrvaško prikazuje v negativni lu?i.

Prof. Zoran Jaši?: Evropa je de facto dr?ava ve? hitrosti (EUR, Schengen,...). Evropo bodo spreminjali: Brexit, Referendum v Tur?iji in Rusija kot evropska dr?ava.

Panelna diskusija