24 urna ekonomija sodobnega poslovnega sveta

Širitev pojava "24 urne ekonomije" in "ekonomije sedmih dni v tednu" zahteva razprave o trajanju dela poslovneža, odnosu do lastnega in družinskega življenja nasproti delovnemu času. To narekuje, da kot poslovneži preverimo naš odnos do dela, do samega sebe in naše okolice (družina in sodelavci v službi) in to povemo v jeziku današnje in jutrišnje ekonomije. Na to je potrebno pregledati tudi iz perspektive ekonomske vrednosti dela.

Plačano in neplačano delo

Osredotočiti se moramo na plačano delo, vendar upoštevati tudi vse bolj naraščajoči pomen prostovoljnega t.j. neplačanega dela, ki ga je tudi pri nas vedno več.

Odpis dolgov najrevnejšim državam

Tudi problem odpisa dolgov najrevnejšim državam, za kar se zavzema tudi papež Janez Pavel II. je eden od problemov, kjer ima UNIAPAC svoj globalni predlog. Dolgovi naj se ne zbrišejo v celoti, saj bi to marsikje pomenilo nagrajevanje režimov v teh državah za neustrezno oz.neučinkovito porabo kreditov. Del sredstev za vračilo dolga naj bi zato te države investirale doma v razvoj lastnega šolstva in drobnega gospodarstva.

Enakost vrednosti oz. obsega mednarodne izmenjave in trgovine

Vprašanje enakosti vrednosti oz. obsega mednarodne izmenjave in trgovine je največjega pomena za UNIAPAC in predvsem za manjše države. Mednarodno trgovanje je potrebno oceniti tudi z etičnega stališča. Je moralno, da Evropska skupnost ter severnoameriška gospodarska zveza plačujeta kmetom v južni Ameriki odškodnino, da ne pridelujejo določenih kmetijskih dobrin, ki jih nato sami izvažata v te dežele. S tem povzročata krizo in brezposelnost predvsem pri revnejših delavcih teh dežel, ki so zaposleni na teh agroživilskih kompleksih. In kdaj bodo začele prihajati odškodnine za opuščanje kmetijskih dejavnosti k nam?